Nujni delež pri dedovanju dediščine v primeru, da umrli ni napisal oporoke. Takrat dedovanje poteka, kot to določa zakonodaja, oziroma na razmerje dedičev z zapustnikom. Pri dedovanju vam lahko pomaga pravnik. V primeru, da umrli pred smrtjo pripravi oporoko, pa je potrebno njegovo premoženje oziroma zapuščino razdeliti v skladu z njegovo voljo, če je bila ta izražena na zakonsko ustrezen in veljaven način. Če kakšen dedič, ki mu zakonsko pripada del dediščine, tega z oporoko ne dobi, lahko svoj nujni delež zahteva v zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo. Nujni delež pri dedovanju lahko dobite s tožbo, pri kateri vam pomaga odvetnik za dedovanje, kateri se dobro spozna na dedno pravo in zapuščinske postopke.
Ne glede na veljavnost oporoke, pa je treba vedeti, da je dedovanje v oporoki omejeno s tako imenovanim nujnim dedovanjem. Zakonsko določeni nujni dediči lahko v primeru, da jim zapustnik ni zapustil premoženja, zahtevajo nujni delež, ki jim pripada po zakonu, ter s tem izpodbijajo oporoko.
Nujni delež pri dedovanju je namenjen varovanju zakonitih oziroma nujnih dedičev. Slednji so upravičeni do nujnega deleža, ne glede na to, da jim pokojnik v oporoki ni zapustil ničesar, gre pa za zakonite dediče, ki so v skladu z zakonom upravičeni do pokojnikove zapuščine.
Nujni dediči so zakoniti dediči prvega in drugega dednega reda. To so pokojnikovi potomci, zakonec ali zunajzakonski partner ter njegovi starši, če bi bili zakonsko upravičeni do dedovanja. Vsi ostali dediči tretjega dednega reda (bratje, sestre, dedi in babice itd.) pa so do nujnega deleža pri dedovanju upravičeni le izjemoma oziroma takrat, ko so nezmožni za delo in se ne morejo sami preživljati. Nujno dedovanje velja tudi za pokojnikove posvojence in njihove potomce.
Nujni delež pri dedovanju se vedno določa na podlagi zakonitega dednega deleža, ki bi ga dedič prejel, če ne bi šlo za dedovanje po oporoki, ampak za dedovanje po zakonu. Nujni delež pri dedovanju je manjši od zakonitega deleža, do katerega bi bil nujni dedič upravičen po zakonu.