Dobri sosedje na vrtu pomeni točno to, kar si mislite ali pa sploh ne. Kateri so – če vas zanima, preberite tukaj. Ko govorimo o dobrih sosedih na vrtu mislimo pridelke oziroma zelenjavo in njihov odnos med seboj. Različna zelenjava ima različne koreninske sisteme, zaradi katerih bo različno izkoriščala tla oziroma zemljo. To lahko precej hitro pripelje do utrujenosti tal. Dobri sosedje na vrtu so mešani posevki, ki bodo izboljšali okus pridelka, njihovo rast in vplivali na nekaj drugih dejavnikov.

Dobri sosedje na vrtu bodo zapolnili sleherno ped tal, kar bo zmanjšalo izgubo vlage, obenem pa preprečilo razbohotenje plevela. Slednji poskrbijo tudi za manjše število nastalih bolezni in škodljivcev na vrtu. Kombinacije rastlin omogočajo posamezni zelenjavi, da izkoriščajo snovi, ki jih proizvajajo njihovi sosedje.

Slabi sosedje so obratno kot dobri sosedje na vrtu. Te zelenjave ne sodijo ena k drugi, saj snovi ne bodo dobro sodelovale na njihove sosede in tla. Dobri sosedje na vrtu za blitvo so: fižol, grah, cvetača, rdeča pesa in čebula. Slabo pa se blitva ujame s kumarami. Dobri sosedje na vrtu za brstični ohrovt so: blitva, fižol, grah, zelena, korenje, solata in špinača, tista zelenjava, ki bo slab sosed ohrovtu pa je čebula.

Dobri sosedje za bučke so: fižol, čebula, redkvica, zelje, korenje in solata, slabo pa bodo rastle v družbi z rdečo peso in špinačo. Fižol ima veliko dobrih sosedov, med njimi so: krompir, kumare, paradižnik, rdeča pesa, redkvice, zelena, zeljnice, šetraj, solata, koleraba in koper. Med slabimi sosedi pa so: čebula, česen, por, korenje, grah in paprika.

Rukola spada med tiste zelenjave, ki imajo celo vrsto dobrih sosedov. To so: fižol, korenje, kumare, krompir, rdeča pesa, zelena, solata in špinača, istočasno pa ima rukola tudi slabe sosede, ki so: zelje, cvetača, brokoli, ohrovt, redkvica, repa in kitajsko zelje. Dobri sosedje na vrtu si bodo med seboj pomagali pri rasti in okusu.